“Book Descriptions: In zdaj je tukaj, ta zemlja poezije, sol zemlje, frekvenca soli, po kateri se kotalijo kristali besed od enega konca vesolja do drugega. V sebi nosi odmeve glasu, v katerem je rjovenje bolečine prekrila potrpežljivo izvezena glazura modrosti. Sunki pod njo postajajo topli, človeški in lepi. Kdo te bo pokopal, oče, / ker jaz te ne bom pustil umreti, / ne bom pustil umreti, oče. Mera vsakdanjega srca se je uglasila v metodo izrekanja, napeto telo poezije je prispelo do svojega roba, zaplavalo v morje prebujenih sanj in pod obnebjem harpun doživelo svoje razsvetljenje: Kiti se ne napihujejo.